Glasbena vzgoja naj se začne čim prej, saj je zgodnje otroštvo najbolj pomembno pri čim boljšem razvijanju glasbenega posluha. Spoznavanje glasbe naj poteka vzporedno z učenjem maternega jezika (preko poslušanja, imitacije, raziskovanja, potrebe po izražanju).  V proces so vključene vse tri človekove dimenzije: telo, čustva in intelekt. Dejavnost se prilagaja starosti otrok in se iz leta v leto nadgrajuje.

Edgar Willems je osnoval svojo metodo glasbene vzgoje. Njegov pristop k pedagoškemu delu temelji na dejstvu, da je občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem človeku, in da ga je s primerno vzgojo mogoče prebuditi in ga razvijati že od ranega otroštva naprej. Dolga leta se je ukvarjal z glasbeno vzgojo za majhne otroke in z uporabo glasbe v terapevtske namene pri prizadetih otrocih, mladih in odraslih.

Willemsova vzgoja se na vseh področjih pedagoške dejavnosti poslužuje izključno glasbenih sredstev, in sicer na zelo naraven način. Izključuje kakršne koli neglasbene postopke (uporaba barv, risb, različnih predstav za tonalitete, zgodbic, igric itd). Uporabljamo izključno glasbene elemente (zvok, tonsko gibanje, infratonalni prostor, pankromatizem, ritem, intervale, akorde, melodijo, lestvice, pesmi itd.).

Metodološki sistem Edgarja Willemsa je namenjen celoviti glasbeni vzgoji in vsestranskemu oblikovanju človeške osebnosti. Ima filozofske in psihološke temelje in je osnovan na naslednjih načelih:

·         zavedati se, da so glasba, človek in kozmos v tesni povezavi;

·         spoštovati naravno ureditev in njene obstoječe hierarhične zakone;

·         voditi didaktično dejavnost, ki upošteva predvsem bistvene glasbene elemente (esencializem) in ne le njihovega zunanjega, površinskega videza (formalizem);

·         voditi glasbeni razvoj, ki posnema napredovanje v maternem jeziku.

Osnovna glasbena vzgoja, ki upošteva zgoraj navedena načela, je namenjena vsem, bolj in manj nadarjenim otrokom, in sicer od približno četrtega leta naprej (lahko tudi prej).

Sistematično vodenje didaktične dejavnosti zagotavlja razvoj posluha in točnega občutka za ritem, ki sta nepogrešljiva za poznejše učenje solfeggia, instrumenta ali katerekoli druge glasbene dejavnosti.

Vzpodbuja aktivno sodelovanje učencev in primeren pedagoški pristop, kar je nepogrešljivo za dober odnos med učiteljem in učencem. Uporablja elemente, ki so prisotni v naravi in v predhodnih izkušnjah učencev, ter preko njih učenca popelje od konkretnega zvoka do njegove abstrakcije. Omogoča skladen prehod od instinktivnosti do zavestnega delovanja in do obvladovanja avtomatizmov, ki so potrebni pri glasbeni dejavnosti.

Cilji glasbenega uvajanja:

·         spodbuditi otroke, da bodo imeli radi glasbo in jih pripraviti na vokalno ali inštrumentalno glasbeno dejavnost;

·         nuditi otroku čim več možnosti, da se bo glasbeno razvil (s primernimi pedagoškimi metodami, pri katerih otrok aktivno sodeluje);

·         dati možnost glasbenega razvoja vsem otrokom, saj so bistveni elementi glasbene dejavnosti človeku prirojeni ritmični instinkt, slušna percepcija, senzoričnost, čustvenost, urejevalna in ustvarjalna inteligenca;

·         prežeti glasbeno vzgojo in izobraževanje že od zgodnjega otroštva, kjer ne gre samo za poučevanje osnov glasbe, temveč za vzpostavljanje temeljev glasbene umetnosti;

·         preko povezave »glasba-življenje »spodbujati celostni razvoj otroka«.